(EKOloško pridelano grozdje)

Maceracija: 24 ur
Zorenje: v velikem akacijevem sodu (2500 l) 1 leto

Rebula je avtohtona sorta Goriških brd. Rebula daje vino z več obrazi, je sveže, mineralno in okusno vino z lepo kislino. Po vonju je sveže in sadno. Vino rebule je slamnato rumene barve z zelenkastimi odsevi, včasih so opazni mehurčki oglikovega dioksida. Vino je praviloma suho, harmonija kislin mu daje živahnost in pitnost. Vino ima močno alkoholno stopnjo, prijeten okus po mandljih in aromo, ki spominja na vanilijo. Danes je v Goriških brdih rebula priljubljeno vino za negovanje odličnih suhih penin.

Še več: Rebula spada v zahodnoevropsko skupino sort. Njena domovina je Italija, kjer jo zgodovinarji omenjajo že v 14.stoletju. V Sloveniji pa jo štejejo med udomačene sorte.Trta je imela rdečkast les, vino pa je imelo več usedlin in trta je uspevala v gričevnatem svetu. Domnevajo, da je to bila prednica današnje rebule. V srednjem veku viri iz leta 1256 omenjajo, da so imeli v Goriških brdih že zasajene vinograde s trto sorte rebula. Rebula je bilo vselej zelo cenjeno vino. Francesco Petrarca je leta 1368 zapisal, da se je na slavnostnem obedu v čast Carla IV. popilo šest sodov sijajne rebule. Paolo Santonino, tajnik oglejskega patriarha je v svoj dnevnik zapisal, da je v vasici v Goriških Brdih, leta 1485, duhovnik dal gostu in spremstvu po jedi požirek zelo dobre rebule. Leta 1616 so vojaške enote Beneške republike zavzele vasico Števerjan, ki je bila pomembna postojanka cesarstva. Austino Moisessi je zapisal, da so iz zasedene vasi odpeljali preko 300 vozov božanskega vina.

Temperatura serviranja: od 11 do 13 °C
Tipična briška jed: jota, pršut sušen na burji, frtalja z zelišči
Priporočene jedi: telečja ali kokošja obara, prekajena postrv s polento, belo meso v omaki

Vinograd: Pročno, Brajda, Čotovo
Starost vinogradov: od 6 do 50 let

Vsebina: 0, 75 l

(EKOloško pridelano grozdje)

Sladkorna stopnja: suho
Alkoholna stopnja: 13,5 % vol.
Zorenje: v velikem hrastovem sodu (2500l) eno leto

Zgodovina: Sivi pinot je bil v Burgundiji (Francija) znan že v srednjem veku in je bil tedaj verjetno imenovan Fromenteau. Od tod se je razširil v Švico, leta 1300 je dosegel Madžarsko (vinograde nad Blatnim jezerom so zasadili cistercijanski menihi, zato se na Madžarskem beli pinot imenuje szűrkebarát - »sivi menih«) in ob koncu 16. stoletja Nemčijo. Ime rulandec je dobil po speyerskem vinskem trgovcu J. S. Rulandu, ki je vino oz. trto leta 1711 prinesel iz Francije na Pflaško.

Sivi pinot je slamnate barve z roza odtenki. Sicer bistro vino je na vonju intenzivno in obstojno, prijetnega in polnega okusa. Spominja na ananas in zrele hruške, akacijo in vanilijo. Suho vino z blago kislino, ki deluje toplo.

Temperatura serviranja: od 12 do 13° C
Tradicionalna briška hrana: zlato zapečena bela polenta s pršutom na rukoli
Hrana: testenine, soška postrv s belo polento na rukoli, jastog v pečici

Vinograd: Pročno, Španc,
Starost vinogradov: od 8 do 30 let

Vsebina: 0, 75 l

(EKOloško pridelano grozdje)

Zorenje: v akicijevem sodu 400l, eno leto zorenja

Zgodovina: Malvazija, v literaturi opisana tudi kot: malvazija bela, Malvasia, Malvasia d'Istria bianca, Malvasie blanche je vinska trta in slovenska sorta belega vina, ki uspeva v slovenskem primorju. Tja so to sorto v 13. stoletju prinesli iz sosednje Italije. Danes je pri nas najbolj razširjena na Krasu in v okolici Kopra, uspeva pa tudi po hrvaški Istri.
Izvore sorte je treba iskati na Peloponezu, ime pa izvira iz imena grškega mesta Monembasia, okrog katerega so se razširjali vinogradi s trtami, sorodnimi današnjim. Od tam so jih na apeninski polotok zanesli križarji, od tam pa se je sorta razširila na celotno območje Jadrana.
Grozd te trte je srednje velik in valjast, lahko tudi raztresen in zelenkasto rumene barve. Jagode na grozdu so srednje debele in okroglaste ali elipsaste oblike s tanko kožico. Listje je petdelno, srednje veliko do veliko, temno zelene barve in na zgornji strani nagrbančeno s plitvo nazobčanim listnim robom. Trta ima najrajši flišna tla z dobro izpostavljenostjo soncu. Čas zorenja je dokaj dolg.
Vino je suho, zlato rumene barve z značilno dokaj intenzivno in cvetico in polno aromo. Visoka stopnja alkohola (po navadi okoli 12 %) in polnost tega vina z minerali, aminokislinami in glicerolom daje v dobrih letnikih odlično desertno vino, poznano pod imenom sladka malvazija. Malvazija se odlično poda beli ribi, školjkam, perutnini in nepikantnim sirom. Postrežemo jo temperirano od 10 - 12 °C.
Hrana: mineštrah, testeninah, njokih ter številnih ribjih jedeh.

Temperatura serviranja: od 10 do 12° C

Vinograd: Pročno.
Starost vinogradov: 3 – 6 let

Vsebina: 0, 75 l

(EKOloško pridelano grozdje)

Zorenje: v 225l hrastovih sodih (stari od 4 do 8 let) eno leto

Zgodovina: V preteklosti se je domnevalo, da sta chardonnay in črni oz. beli pinot povezana. Verjetno, ker obe sorti najdemo v isti pokrajini v Franciji. Ampelografi so tudi opazili, da so listi obeh sort zelo podobni po videzu in strukturi. Pierre Galet se s to trditvijo ni strinjal. Glede na DNA raziskave se ni motil. Namreč na Univerzi v Kaliforniji so pokazali, da je Chardonnay rezultat križanja Pinota in Gouais Blanc.

Valda cuvee je zvrst chrdonnaya 90%, rebule 10%. Vino je zelo prijetno v ustih, pitno, sveže in lahko. Barva je zeleno rumenkasta, na vonju je osvežujoče.

Temperatura serviranja: od 11 do 12 C
Tradicionalna briška jed: fulje

Priporočene jedi: ribji carpaccio, surove ribe, gratinirane školjke, zelenjavni krožnik iz žara…

Vinogradi: Čotovo, Početrtka, Brajda
Starost vinogradov: od 8 do 30 let

Vsebina: 0, 75 l

(EKOloško pridelano grozdje)

Zorenje: v barique sodih 225l starih od 4-7 let, eno leto

Emilio Cuvee je zvrst belih vin rebule, sivega pinota in sauvignonasa. Je slamnate barve, bistro, intenzivnega in pestrega vonja. Saden vonj, ki nas spominja na beli poper in zelišča. Bogata struktura vina, ki veliko obljublja.
Sauvignonas ali tokaj ali furlanski tokaj je bela sorta vinske trte in istoimensko vino slamnato rumene barve. Večinoma velja za kakovostno vino z dokaj visoko stopnjo alkohola.
V Sloveniji je trta najbolj razširjena v Goriških Brdih.
To vrsto moramo razlikovati od madžarskega tokaja.

Temperatura serviranja: od 11 do 13 ° C
Tradicionalna briška jed: na burji sušen briški pršut
Priporočene jedi: mediteranske ribje jedi, jedi iz jagnjetine, perutnine, zelenjava na žaru, trdi in zreli siri

Vinograd: Pročno, Španc, Brajda, Čotovo, Početrtka
Starost vinogradov: od 8 do 50 let

Vsebina: 0, 75 l

Maceracija: 14 dni
Zorenje: v hrastovih sodih (500l) eno leto zorenja

Eleganca in nežni tanini oblikujejo nežen okus vina, svežina vina poudarja njegovo pitkost. V vinu zaznamo harmonijo gozdnih sadežev in polnost, ki se je oblikovala v hrastovih sodih. Primerna struktura vina se že po nekaj sekundah zazna na jeziku.
Cabernet sauvignon je sorta rdečega grozdja, večinoma uporabljena za pridelavo vina in je v svetovnem merilu poleg Chardonnaya ena najpogosteje gojenih trt. Mnogo znanih rdečih vin, med drugimi tudi Rdeči bordeaux, vsebuje grozdje Cabernet Sauvignon.
Grozd te vinske trte je majhen, zbit in cilindričen, včasih tudi s krilcem. Jagodni sok je sladek in s specifičnim okusom. Listje je srednje veliko, pet ali celo sedem delno in okroglasto, temno zelene barve. Grozdne jagode so drobne, okrogle tanka ovojnica grozdnih jagod pa pogosto pogojuje visoko vsebino taninov, ki omogočajo staranje vina. Kot vse plemenite sorte trt, tudi Cabernet Sauvignon spada v vrsto Vitis vinifera, genetske študije iz leta 1997 pa navajajo, da je ta sorta nastala s križanjem dveh sort: Cabernet franc in Sauvignon Blanc.

Temperatura serviranja: 16 - 18
Tradicionalna briška hrana: narezki iz domačih suhih mesnin, klobase
Hrana: rdeče meso, govedina, kozliček v borovničevi omaki

Vinograd: Početrtka
Starost vinogradov: 18 let