Ptuj Slovenci poznamo kot naše najstarejše mesto, le malokdo pa ve, da Ptuj leži ob največjem slovenskem stalnem jezeru, Ptujskem jezeru, ki se razteza na vodni površini 346 ha. Umetno jezero, ki ga polni reka Drava, je dolgo 7,3 km, na najširšem predelu meri 1,2 km, globoko je do 12 metrov, njegova plovna pot pa je dolga 9 km.  

Jezero leži ob ostankih obrečne pokrajine, ki od leta 1979 velja za zavarovano območje Krajinskega parka Šturmovci in velja za eno najbolj privlačnih slovenskih jezer, ki nudi zatočišče več kot 230 vrstam ptic, ki večinoma gnezdijo na dveh otočkih. Med njimi so tudi redke in zaščitene vrste kot so kormoran, navadna čigra in rečni galeb, ki jih pridejo opazovat ljubitelji ptic iz vse Evrope. Jezero vsako leto privabi tudi številne ribiče, ki se domov navadno vrnejo z bogatim ulovom.

Med panoramsko vožnjo z ladjico Čigra se z jezera odpira prelep pogled na staro mestno jedro Ptuja ter na bližnje griče Slovenskih goric in Haloz, Ptujsko jezero pa vse bolj privlači tudi sprehajalce, tekače in kolesarje, ki se lahko podajo po 13 km dolgi urejeni poti okrog jezera. Na Ptuj v toplejših mesecih prihajajo ljubitelji odbojke na mivki, ki vedno znova povsem napolnijo tribune na mednarodnem turnirju BeachMaster ter igralci rokometa in nogometa na mivki, ki svoje veščine lahko preizkušajo na enem najboljših peščenih igrišč v Sloveniji. Slednje leži ob obali jezera, v neposredni bližini Ranca bara in marine Ranca. V marini je za zdaj prostora za šestdeset plovil, v prihodnjih letih pa se bodo njene kapacitete še povečale. Ptujska marina je sicer edina kopenska marina v Sloveniji. Ptuj vsako leto gosti državno prvenstvo v jadranju in veslanju na mirnih vodah, površina jezera pa je primerna za deskanje na vodi, vožnjo z vodnimi skuterji in motornimi čolni, leta 2011 pa je na Ptujskem jezeru začel delovati prvi slovenski wakeboard park.

V poletnih mesecih se jezero spremeni v pravo kopensko morje, ki so ga domačini poimenovali kar Ptujsko morje. Ob svojem morju Ptujčani preživljajo proste popoldneve in vikende ter uživajo v lovljenju sončnih žarkov na ptujski plaži, se osvežijo v tamkajšnjem baru, vse poletje pa na Ranci potekajo glasbeno-zabavne in kulturne manifestacije ter tematski vikendi, ki pritegnejo obiskovalce iz vse Slovenije pa tudi iz bližnjih Avstrije, Madžarske in Hrvaške.

Do Rance je iz mesta Ptuj moč priti peš, do jezera vodi urejena kolesarska pot, za avtomobile je ob jezeru zagotovljeno parkirišče, do marine pa je moč priti tudi s turističnim vlakcem.

Ptuj velja za najstarejše slovensko mesto, dokazi o njegovem obstoju pa izhajajo še iz mlajše kamene dobe. Mesto, ki leži v severovzhodni Sloveniji, med Ptujskim in Dravskim poljem, je zraslo ob strugi reke Drave, obdajajo pa ga pisani griči Slovenskih goric in Haloz, prepredeni z vinogradi, ki negujejo več kot sedemstoletno vinogradniško tradicijo. Ptujska vina, ki so se okitila že z nešteto medaljami, so doma in po svetu izredno cenjena, v ptujski vinski kleti, sicer najstarejši vinski kleti na Slovenskem, ponosno hranijo najstarejše slovensko vino iz leta 1917.

Poleg vrhunskih vin je Ptuj poznan tudi po enem od svojih simbolov, kurentih. Ta mitska bitja, ki odganjajo zimo in kličejo pomlad, so osrednji liki ptujskega pustnega karnevala, ki ga vsako leto obišče več kot 50.000 ljudi, pri prebujanju pomladi pa kurentom pomagajo še orači, rusa, piceki, ploharji in druge tradicionalne maske. V času karnevala se življenje v mestu povsem ustavi, ljudje pa z velikim navdušenjem pozdravijo prihod pustnih šem in kurentov.
Ptuj oživi tudi v času Jurjevega (23. aprila), Ožbaltovega (6. avgusta) in Katarininega sejma (25. novembra), ki potekajo v starem mestnem jedru in ohranjajo sejemsko tradicijo iz srednjega veka, ko so sejmi veljali za simbol neodvisnosti mesta. Ptuj gosti še Mednarodni filmski festival Primus z zgodovinsko tematiko, Festival komorne glasbe Musica Poetovionis, Mednarodni festival Art Ptuj 2011 ter tradicionalne prireditve Živel, 1. maj! in Rancarijo, ne smemo pa pozabiti še na Martinovo. Še ena od tradicionalnih prireditev je Ptujska poletna noč, v okviru katere se na devetih mestnih lokacijah predstavijo različni glasbeniki, prireditev pa spremlja še animacijski programi. Omeniti velja še večdnevno prireditev Rimske igre, katere čar so tisoč let stare rimske zgodbe, ki mestu nadenejo rimsko preobleko.

Ptuj za območje Spodnjega Podravja, kjer živi skoraj 100.000 ljudi, sicer predstavlja kulturno, ekonomsko in administrativno središče, v zadnjih letih se je močno razvil tudi turizem. Obiskovalci iz vsega sveta si najraje ogledajo spomeniško zaščiteno staro mestno jedro, se podajo po vinskih poteh, degustirajo najboljša vina iz vinskih kleti in poizkusijo domače kulinarične dobrote- piščanca po ptujsko, štajersko juho, gobovo juho z ajdovimi žganci, kislo juho s svinjskimi tačkami, purana z mlinci, krvavice, suhe domače klobase, meso iz tunke, bunko, pečenice, kumare s krompirjem, ajdovo in koruzno potico, haloško gibanico itd. Spet drugi turisti se odločijo za razvajanje v ptujskem termalnem resortu, za partijo golfa, panoramsko vožnjo s turistično ladjico Čigro po Ptujskem jezeru ali pa se podajo na izlete v bližnjo okolico in po vsej Sloveniji.

Ptujsko morje je največje slovensko stalno jezero, obenem pa se lahko pohvali z edino slovensko kopensko marino- marino Ranca, v kateri je lastnikom plovil na voljo kar 60 stalnih privezov za jadrnice in čolne z ugrezom do 130 centimetrov. Na jezeru je namreč plovba dovoljena, in sicer v času plovne sezone, ki traja od 1. maja do 30. septembra. Priveze je mogoče najeti, tako za en dan kot za teden ali mesec dni, na voljo pa sta tudi sezonski in celoletni najem. V marini se nahaja tudi dvigalka, s katero je mogoče v jezero spuščati oziroma iz njega dvigovati tako manjša kot večja plovila, tudi tista nad 10 metrov dolžine. V vodo je moč spustiti tudi vodni skuter, na Ptuj pa prihajajo tudi smučarji in deskarji na vodi.

V marini Ranca si lahko obiskovalci in turisti, ki si želijo Ptujsko morje doživeti z vodne gladine, za pol dneva ali pa cel dan izposodijo gumijast čoln z izvenkrmnim motorjem, za najem pa so na voljo tudi pedalini. Ljubitelji jadranja lahko z najeto jadrnico J24 dolžine 7,24 metrov in s plovbo po Ptujskem jezeru obujajo morske občutke, začetnikom pa pri jadralskem doživetju oziroma pri opravljanju tečaja jadranja pomaga tudi krmar.  V ptujski marini je v okviru Brodarskega društva Ranca moč opraviti tudi tečaj za voditelja čolna do 12 in 24 metrov dolžine, možno pa je tudi registrirati plovilo.

S prvimi jadralskimi koraki se lahko v okviru štirinajstdnevne šole jadranja spoznajo tudi otroci do 12. leta starosti, ki lahko izberejo tudi tečaj veslanja, ves čas pa jih s čolnom spremlja trener oziroma vaditelj. Tečaji za otroke se bodo v letu 2012 začeli 11. junija. Šola jadranja bo potekala vsak dan (razen vikendov) od 16. do 19. ure, šola veslanja pa od 18. do 20. ure.

Na jezeru se nahaja še edina postavljena proga za sprint kajak v Sloveniji, ki jo radi preizkusijo tako kajakaši kot kanuisti, kajake in kanuje pa si je sicer mogoče tudi izposoditi in se z njimi popeljati vse do ptujskih term. V marini Ranca organizirajo še spuste po stari strugi reke Drave, od Dupleka ali Starš do BD Rance, za najmanj 8 in največ 16 oseb, v BD Ranca pa veslačem zagotovijo prevoz oseb in vse potrebne opreme (kanuji, kajaki, vesla, jopiči) do izhodiščnega mesta. 

Turistična ladjica Čigra je po Ptujskem jezeru prve potnike popeljala po krstu, 17. maja leta 2008, od takrat pa Čigra redno pluje po reki Dravi in po Ptujskem jezeru, in sicer v času plovne sezone, ki se vsako leto začne 1. maja in traja vse do 30. septembra.

Čigra, ki je zasidrana v svojem matičnem pristanišču Ranca, je sicer 10 metrov dolgo in 1,6 metra široko plovilo, ki je ime dobilo po vrsti ptice, ki gnezdi na otokih Ptujskega jezera. Ladjica sprejme 22 potnikov, ki si lahko med počasno plovbo po jezeru ogledajo gnezdišča zaščitenih vrst ptic (v okviru mednarodnega programa Natura 2000), z ladjice pa se odpira tudi prelep pogled na staro mestno jedro Ptuja, na Mali grad, Dravski stolp, Ptujski grad, Dominikanski samostan in druge stavbe ter na okoliške griče.

Čigra je na voljo tudi za najem za zaključene skupine, in sicer v času plovne sezone in v obratovalnem času marine Ranca (vsak dan od 8. do 19. ure)

Plovba po reki Dravi in Ptujskem jezeru je dovoljena, določena pa je z Odlokom o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru v skladu z zakonom o plovbi po celinskih vodah ter vladno uredbo o uporabi plovil na motorni pogon na reki Dravi in Ptujskem jezeru.

Plovna sezona traja od 1. maja do 1. oktobra, plovba pa je omejena s 3 conami in posebnim režimom: 

1. CONA A: Zajema del Ptujskega jezera na območju od pristanišča v Budini v ravni črti proti desnemu bregu Ptujskega jezera, dolvodno do območja 500 m pred jezom HE Formin v Markovcih.  V coni je dovoljena plovba jadrnic, jadralnih desk in športnih veslaških čolnov ter plovil na motorni pogon, katerih hitrost ne presega 20 km/h. Dovoljeno je smučanje na vodi.

Plovba je dovoljena od 1. junija do 1. oktobra.

2. CONA B: Zajema del Ptujskega jezera od pristanišča v Budini, gorvodno do železniškega mostu in reko Dravo od železniškega mostu, gorvodno do »sotočja« pri Termah Ptuj. Plovba je prepovedana v razdalji 50 m od obale, kar je označeno s stabilnimi plavajočimi bojami. V coni je dovoljena plovba motornih čolnov in drugih plovil, razen plovil, ki v višino merijo več kot 2,5 m in jadralnih desk. Najvišja dovoljena hitrost od pristanišča v Budini, gorvodno do prvega mostu je 20 km/h, v nadaljevanju do »sotočja« pri Termah Ptuj pa 6 km/h. Ob športnih in turistično rekreacijskih prireditvah je hitrost plovbe lahko tudi višja, v skladu s pravili za izvedbo posamezne prireditve. Smučanje na vodi je dovoljeno od pristanišča v Budini, gorvodno do prvega mostu.

Plovba je dovoljena od 1. maja do 1. oktobra.

3. CONA C: zajema del Ptujskega jezera na območju 500 m pred jezom HE Formin v Markovcih, območje 100 m okoli ornitološko pomembnih otokov, območje betonskih daljnovodnih podstavkov na Ptujskem jezeru in 100 m pas ob njih ter desni del jezera na razdalji 50 m do 350 m od obale. Območje cone C je označeno z bojami. V coni velja prepoved plovbe za vsa plovila, razen za plovila za zaščito, vzdrževanje, reševanje in pomoč, plovila policije, inšpekcijskih služb, javnih služb na področju upravljanja voda in druga plovila državnih organov.

Šport ob Ptujskem jezeru se lahko pohvali z bogato tradicijo, saj se na Ranci že dolga leta zbirajo ljubitelji jadranja in veslanja, urejene steze ob jezeru privlačijo kolesarje, tekače, pohodnike in sprehajalce, Ranca pa je od leta 2009 tudi eno od najpomembnejših slovenskih središč za odbojko na mivki, kjer se vsako leto odvija največji slovenski turnir BeachMaster.

Peščena igrišča ob nabrežju Ptujskega morja se lahko čez noč spremenijo v rokometno ali nogometno areno, v kateri lahko ljubitelji enega ali drugega športa svoje znanje in veščine iz parketa oziroma zelenic prenesejo še na mivko in se preizkusijo v vse bolj priljubljenih rokometu in nogometu na mivki. Obe športni panogi sta pri nas sicer še v razvoju. Rokomet na mivki so prvi začeli igrati Nemci in Skandinavci, nogomet na mivki pa so razvili Brazilci, ki veljajo tako za nogometne kot odbojkarske virtuoze. Igrišče za rokomet ali nogomet na mivki je moč najeti v okviru BVK Ptuj.

V letu 2011 so Ptujčani dobili težko pričakovani klub odbojke na mivki - Beach Volleyball Club Ptuj (BVK Ptuj), katerega delovanje je v celoti posvečeno odbojki na mivki. BVK Ptuj je šele četrti tovrstni klub v Sloveniji, pod njegovim okriljem pa se odvija celotno odbojkarsko dogajanje na Ranci.

BVK Ptuj je gostitelj največjega slovenskega turnirja v odbojki na mivki, ki nosi ime BeachMatser, na enih najboljših peščenih igrišč v Sloveniji pa vsako leto potekajo tudi druge odbojkarske prireditve in turnirji. V letu 2011 je BVK Ptuj gostil prvi vseslovenski rekreativni festival odbojke na mivki, Beach&Nite Challenge, na igriščih ob Ptujskem morju pa so leta 2011 prvič potekale tudi podjetniške igre.

Ne smemo pozabiti na šolo odbojke na mivki, s katero je BVK Ptuj postal del vseslovenskega projekta odbojke na mivki za mlade - Junior & Youth BeachVolleyball Tour (Poletje na mivki). Posameznikom ali manjšim skupinam, ki želijo izpopolniti svoje odbojkarsko znanje, pa v ptujskem klubu nudijo tudi možnost najema odbojkarskega trenerja. 

Igrišči ob Ptujskem morju sta seveda na voljo tako za zakup stalnih oziroma sezonskih ur odbojke na mivki, ali pa za posamezen najem, peščeni igrišči pa je preko vikendov mogoče najeti tudi za turnirje, druge odbojkarske prireditve ter za zaključene družbe.

BEACHMASTER

Še ena zaščitna znamka Rance in Ptujskega jezera oziroma Ptujskega morja je zagotovo BeachMaster, največji slovenski turnir v odbojki na mivki, ki se je od svoje prve izvedbe leta 2009 razvil v široko prepoznaven športno-zabavni dogodek, ki v vsakem pogledu izpolnjuje visoke organizacijske standarde, ki jih narekuje Mednarodna odbojkarska zveza FIVB.

Ptuj najboljše slovenske odbojkarje in odbojkarice, ki jih na vroči mivki vsako leto izzivajo tudi atraktivne dvojice iz Avstrije, Srbije, Hrvaške, Madžarske, Češke, Švedske, Španije in Brazilije, gosti v mesecu juliju, številni gledalci iz vse Slovenije pa lahko tri dni spremljajo vrhunske odbojkarske predstave. Celotno dogajanje organizatorji tega športnega spektakla vedno popestrijo še z bogatim brezplačnim spremljevalnim in animacijskim programom ter dvema koncertnima večeroma. 

V okviru Brodarskega društva Ranca Ptuj na Ptuju že skoraj dvajset let delujeta veslaška in jadralska sekcija, Ptujsko jezero pa je skozi leta postalo že tradicionalno prizorišče veslaških regat, državnih prvenstev v kajaku in kanuju na mirnih vodah ter regat in državnih prvenstev v jadranju, ki potekajo pod okriljem Slovenske veslaške zveze in Slovenske jadralne zveze.

Na Ptujskem jezeru, ki med veslači velja za eno najbolj priljubljenih tekmovališč, imajo kajakaši in kanuisti zelo dobre pogoje za trening, saj je skozi celotno sezono na jezeru postavljena proga za sprint kajak, sicer edina tovrstna v Sloveniji. 

Na Ptuj se radi vračajo tudi jadralci, večinoma vajeni jadranja v slanih vodah, saj na Ptujskem morju lahko pridobivajo pomembne izkušnje o jadranju v sladkih vodah. 

V BD Ranca že vsa leta skrbijo tudi za razvoj veslanja in jadranja na Ptuju, saj v društvo delujeta šoli veslanja in jadranja, v katerih svojo športno pot začenjajo mladi upi slovenskega športa. 

Ptuj je že dolgo poznan po svoji kolesarski tradiciji in odličnem moštvu Perutnina Ptuj, ki uspešno nastopa na domačih dirkah in dirkah v tujini. Na Ptuju je leta 2012 potekal že 10. Poli maraton, ki se ga je udeležilo okrog 6.000 kolesarjev iz vse Slovenije pa tudi iz sosednjih Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške.

Skozi Ptuj vodi tudi Dravska kolesarska pot, ki nosi mednarodno oznako R1, in po naravnih lepotah ter kulturni raznolikosti velja za eno najlepših kolesarskih poti v Evropi. Pot, dolga 129 kilometrov, poteka po manj prometnih lokalnih cestah in urejenih kolesarskih poteh, od izvira reke Drave pri Toblachu v Italiji, preko avstrijske Koroške v Slovenijo in nato skozi Dravograd, Maribor in Ptuj vse do Ormoža.

Sicer pa lahko ljubitelji kolesarstva za trening ali pa rekreacijo izkoristijo privlačno trinajst kilometrsko urejeno stezo okrog Ptujskega jezera, po kateri se vsak dan poda tudi veliko ljubiteljev teka, pot okrog jezera pa je lahko tudi lepa tura za pohodnike. Pohodništvo je hoja po večinoma ravninskem terenu ter po nižjih vzpetinah, pri tem pa ne potrebujemo nobene posebne opreme razen dobrih pohodnih čevljev in dovolj tekočine. Pri pohodu si lahko pomagamo tudi s pohodnimi palicami. Pohodov se lahko udeleži praktično vsakdo, saj kakšna posebna fizična pripravljenost niti ni potrebna, še posebej, če gre za ravninski pohod.

1. RANCARIJA

Vsako leto v sklopu avgustovskega občinskega praznika Mestne občine Ptuj na Ptujskem jezeru poteka tradicionalna veslaška regata Rancarija. Ta športno- rekreativna in zabavna prireditev v letu 2012 praznuje že dvajseti jubilej, prvič pa je bila organizirana leta 1992, v okviru Brodarskega društva Ranca Ptuj. V letu 2011 so prireditelji zabeležili tudi rekordno udeležbo, saj se je na regati med seboj pomerilo kar 45 ekip. Tekmovanje poteka s tradicionalnimi dravskimi čolni rancami, v katerih vesla po pet veslačev. Regato hkrati začneta po dve ekipi, ki se potegujeta za čim boljši čas, ta pa se kasneje upošteva pri skupni uvrstitvi. Zmagovalno moštvo je na koncu tisto, ki postavi najhitrejši čas regate.

Tekmovanje se odvija v moški in ženski konkurenci, nagrajene so najboljše tri ekipe, ena od ekip pa prejme tudi posebno priznanje za izvirnost. Prireditev, ki jo je moč v celoti spremljati s platoja v Budini, se že tradicionalno zaključi z družabnim srečanjem in živo glasbo.
 

2. PRVOMAJSKE PRIREDITVE

Vsako leto 30. aprila se Ptujčani v večernih urah odpravijo na Ranco ob Ptujskem jezeru, kjer se tradicionalno odvija osrednja proslava ob prazniku dela, 1. maju. Na platoju tamkajšnje marine v Budini lahko Ptujčani, ki se jim vsako leto pridruži vse več obiskovalcev iz celotne Slovenije, uživajo na prvomajski zabavi z živo glasbo, vrhunec prireditve pa je prižiganje prvomajskega kresa na Ptujskem jezeru.

Časa za počitek pa ni veliko, saj na 1. maja že ob 6. uri zjutraj po Ptuju zadoni budnica, na svoj račun pa ta dan pridejo predvsem ljubitelji športnih aktivnosti. Organizatorji prireditve Živel, 1. maj s športom, rekreacijo in zabavo namreč ob 9. uri začnejo zbirati prijave pohodnikov, tekačev in kolesarjev pa tudi veslačev, ki se odločijo za spust s čolni po reki Dravi. V dopoldanskih urah s tekmovanjem začnejo tudi odbojkarji in odbojkarice.

Športnike in rekreativce v cilju na Ranci vsako leto pozdravijo tudi številni obiskovalci, ki se lahko med drugim podajo na otvoritvene vožnje s turistično ladjico Čigro, celotno dogajanje pa lahko spremljajo tudi med vožnjo po jezeru s kajaki, rancami, jadrnicami in tudi motornimi čolni. 

Obiskovalci vsako leto z zanimanjem spremljajo tudi popoldansko tekmovanje v vlečenju vrvi z rancami in tudi v vlečenju vrvi na kopnem, celotna prireditev pa poteka vse do 24. ure.

V marini Ranca ob Ptujskem jezeru se nahaja Ranca Bar, ki obratuje vse leto. Ob sončnih jesenskih in zimskih vikendih Ptujčani ob dobri kavi ali toplem čaju uživajo kar na zunanji pokriti terasi, spomladi, predvsem pa poleti pa je na Ranci veselo vse dni. Na svoj račun pridejo tudi otroci, saj so v neposredni bližini bara zanje postavljena različna igrala.

Ranca Bar velja tudi za že tradicionalno počivališče motoristov (biker's stop), ki se večinoma izogibajo avtocestam in lepote Ptuja in njegove okolice raje spoznavajo med vožnjo po lokalnih cestah. Na Ranci je sicer še posebej čarobno ob poletnih večerih, ob sončnem zahodu, ko se odpira tudi prelep pogled na Ptujski grad, Pohorje in Haloze z Donačko goro in Bočem.

V okviru Ranca Bara je na obrežju Ptujskega morja urejena tudi prava plaža, na kateri obiskovalci na ležalnikih lahko lovijo sončne žarke ali pa skriti pod senčniki uživajo v široki paleti alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter se okrepčajo s toplimi in hladnimi prigrizki, okusnimi sendviči ali sladoledom. Poleti lahko gostje uživajo v osvežilnih koktajlih, ki jih ob koncu tedna strežejo tudi v zunanjem baru.

Zunanji bar se vsako leto še bolj zaživi po prvomajskih praznikih in ob petkih in sobotah obratuje od  08:00 do 02:00 ure zjutraj, od nedelje pa do četrtka od 08:00 do 24:00 ure.

Dravska ravan, obsežna prodna ravnica med Mariborom in Ormožem, ki leži ob spodnjem toku reke Drave in je del nizkega panonskega Podravja, je kljub reliefni enoličnosti, s svojevrstno vegetacijo, hidrografskimi in pedološkimi posebnostmi nadvse raznolika in razgibana pokrajina, ki jo poleg jezera kroji še razgiban vodni režim številnih studenčnic, ostankov stare struge Drave in njeni mrtvi rokavi. Ptujsko jezero vzhodu omejujejo Slovenske gorice, na jugu Haloze, celotno območje pa je zaznamovala predvsem reka Drava. Med reko in okoliškimi griči je zraslo najstarejše slovensko mesto Ptuj, na območju Ptujskega jezera pa danes stojijo podolgovata naselja kot so Markovci, Zabovci in Spuhlja.

Dravska raven je zanimiva tudi zaradi svoje flore in favne. Gozdne površine so omejene na ozek pas ob Dravi, na manjše zaplate v odprtem prostoru ter na ježe dravskih teras, sicer pa se na ravnici raztezajo velike obdelovalne površine. Na brežinah Ptujskega jezera uspevajo predvsem zelišča in redke vrbe, na plitvinah in nasipih pa najdemo lepo število rastlinskih vrst. Spet drugačna pa je rastlinska podoba na stari strugi Drave in njenih studenčnicah, kjer med drugim rastejo vrbe, črna in siva jelša, trepetlika, beli in črni topol, jerebika, rdeči dren in bezeg.

Dravska ravnica je dom številnim vrstam divjadi, tudi redkim in ogroženim vrstam, vevericam, dihurjem, velikim in malim podlasicam in vidram, ki se jih ne sme loviti, medtem ko je lov na srnjad, divjega prašiča, lisico, jazbeca, kuno belico in zlatico ter na poljskega zajca dovoljen. Na Ptuj poleg lovcev prihajajo ribiči, ki v Dravi in na Ptujskem jezeru lahko med drugim poskušajo ujeti poduste, klene, ploščiče, platnice, mrene, krape, linije, ščuke, some in smuče. Večina rib se drsti v stari strugi Drave, nekatere tudi v jezerskih plitvinah.

Ptujsko jezero in njegova okolica imata sicer zelo velik naravovarstveni pomen, saj se v tem okolju nahaja skoraj polovica od vseh prezimujočih vodnih ptic na reki Dravi, saj se v času največjih koncentracij na jezeru zbere tudi po 25.000 plovcev iz 40 vrst, med drugimi bela štorklja, ponirki, čaplje, labodi, gosi, vse vrste rac ter dnevnih in nočnih ujed, deževniki, kljunač, kozica, golobi, grlice, kukavica, smrdokavra, žolne, poljska vrana, kavka in vse vrste ptic pevk, pozimi pa jezero privabi predvsem race, gosi, slapnike, kormorane, ponirke, galebe in črne liske. Poleg tega na otočkih Ptujskega jezera redno gnezdijo tudi rečni galeb, navadna čigra in čopasta črnica, ki v Sloveniji veljajo za ogrožene vrste. 

Za ekološko in krajinsko najkakovostnejše območje veljajo Šturmovci, zaščiten krajinski park, ki se nahaja med Studenčnico in Dravinjo, v njem pa prebivajo številne vrste ptic, rastlin in kačjih pastirjev, ki so na Rdečem seznamu redkih in ogroženih vrst. Znotraj Šturmovcev leži tudi del Ptujskega jezera, pomembna ornitološka lokacija, ki se skupaj z reko Dravo med Mariborom in Zavrčem nahaja na seznamu evropsko ornitološko pomembnih območij (Important Bird Areas in Europe), v parku pa se je ohranil tudi del nekdaj obsežne dravske loke.

Na območju KP Šturmovci, na zelo majhnem prostoru, uspeva skoraj 500 rastlinskih vrst, posebnost parka pa sta dve obliki travišč in njune rabe. Eno obliko imenujemo krči in gre za manjše travnike, ki so nastali kot otok na mestu posekanega poplavnega gozda, drugo pa gozdni travniki, ki so se najverjetneje razvili iz pašništva, ko se je okoli dreves kosila trava za steljo. Obe obliki travišč, ki ju na območju Srednje Evrope ni več mogoče najti, sta ogroženi tudi v KP Šturmovci, saj ju ogroža opuščanje košnje ali nasprotno- preveč pogosta košnja.

Natura 2000 je evropski projekt, omrežje posebnih varstvenih območij, na katerih se ohranja biotska raznovrstnost ter redke in ogrožene živalske in rastlinske vrste, ki prebivajo ali uspevajo na območju EU. Slovenija je ob pridružitvi Evropski uniji določila seznam naravnih območij, ki ustrezajo merilom obeh direktiv ter tako izbrala 286 območij, od tega 260 na podlagi direktive o habitatih in 26 na podlagi direktive o pticah. Območja zajemajo kar 36 % celotne površine Slovenije, od tega 25 % leži v zavarovanih območjih- v Triglavskem narodnem parku, regijskih in krajinskih parkih ter rezervatih in naravnih spomenikih, na preostalih predelih pa Natura 2000 ne izključuje človeške dejavnosti, vendar pa le-ta ne sme ogroziti narave, temveč mora njeno ohranjanje podpirati v kar največji meri.

Eno od pomembnih področij projekta Natura 2000 je izvajanja direktive o pticah. Na tem področju v projekt spada tudi celotno Ptujsko jezero, najpomembnejši pa je del vodne površine z dvema majhnima otočkoma na jugovzhodnem območju jezera. Otoka je s posebnim odlokom že leta 1984 zaščitila občina Ptuj, ki od takrat veljata za rezervata gnezditvene kolonije navadne čigre, rečnega galeba in čopaste črnice. Leta 2004 so v jezero nasuli še tretji otok, ki ima prav tako pomembno vlogo pri ohranjanju navadne čigre in ptic selivk iz rodu pobrežnikov.