Izdelki naravnega okusa:

1. Sir, jogurt in skuta iz ovčjega mleka, narejeni z veliko izkušnjami, so čudovitega, naravnega okusa. Postrežemo vam jih pri nas, ali si kupite za domov
2. Narezki iz domačih salam, sirov in namazov (sojin, skutini z dodatki zelišč)
3. V naši kuhinji sta prisotna preprostost in domačnost. Ohranjamo tradicionalne jedi našega kraja, kot so: frika, polenta, njoki, mineštra, jagnje v toču, pečenka s praženim krompirjem. Na jedilnik pa uvrščamo tudi jedi iz divjih zelišč, kot je koprivova juha, njoki s čemažem in skuto, različne solate
4. Vso hrano spremlja doma pečen kruh

Omogočamo vam bivanje v dveh dvoposteljnih sobah in eni triposteljni. Vse sobe imajo svojo kopalnico. Velika terasa v istem nadstropju vam omogoča razvajanje v brezdelju.

Na voljo so tudi prostori za šotorjenje z urejenimi sanitarijami.

Gostinski del vam omogoča prehranjevanje preko celega dne, lahko pa v vasi kupite zelenjavo, jajce, meso, mleko in mlečne izdelke.

Konjeniški turizem: bivanje nudimo tako konjenikom kot konjem

Gostinski del lahko sprejme do 35 gostov, zato ste vabljeni tudi tisti, ki želite s svojo družbo obeležiti različne praznike.

Omogočamo ogled kmetije šolskim in predšolskim otrokom na zanimiv način.

WWOOFING: Smo tudi člani mednarodne organizacije WWOOF (World Wide Opportunities on Organic Farms). WWOOF organizacije povezujejo ljudi, ki želijo opravljati prostovoljno delo na ekoloških kmetijah ter ljudmi, ki iščejo pomoč prostovoljcev. V zameno za pomoč prostovoljcev WWOOF gostitelji nudijo hrano, nastanitev in priložnosti za učenje o ekološkem načinu življenja. V letu 2011 smo sprejeli 15 članov te organizacije iz celega sveta, ki so se želeli vključit v delo na kmetiji in pri tem pridobivati znanje z različnih področij kmetovanja. Največ zanimanja je za pridobivanje znanj izdelave sira ter oskrba živali. Delo z rastlinami se večini zdi bolj zahtevno in fizično bolj naporno, zato je za ta dela manj zanimanja.

Z naše kmetije v Robidišču se vam odpirajo številne zanimive poti in znamenitosti, ki jih boste lahko obiskali.

Iz bližnjih lepih vasi v Breginjskem kotu, se lahko povzpnete na Kobariški Stol ali Muzce, osvežite se lahko v topli in kristalno čisti reki Nadiži.

Turkizno zelena Nadiža je ena najčistejših in najtoplejših alpskih rek in je priljubljen raj za ribiče in kopalce. 

Izvira v Breginjskem kotu, pod grebenom Stola in nato teče svojo 60 km dolgo pot do Italije, kjer se izliva v reko Ter (Torre). 
Ker je hudourniška reka, ustvarja številna prodišča, tolmune in korita. V poletnih mesecih se boste v njej lahko osvežili in ker po ustnem izročilu celi rane in ima zdravilen učinek, bo kopanje še poseben čar. 
V reki Nadiži kraljujejo tudi postrvi, šarenka in lipan, v njej pa lahko najdemo tudi sladkovodnega raka deseteronožca (Austropotamobius pallipes italicus).

Zelo blizu naše kmetije se nahaja tudi znameniti kamniti stopničasti most preko reke Nadiže, tako imenovan Napoleonov most. Ime se ga je prijelo po Napoleonovih četah, ki naj bi ga prečkale. 

Most pa po starosti sodi v rimsko antično obdobje. Postavljen je v ozki kanjon Nadiže, prav tam kjer je nekdaj potekala stara rimska pot iz Pradola in Robidišča naprej po Nadiži. 

Pod mostom so številna prodišča in vabljivi tolmuni za kopanje.

Breginj je veljal za biser beneške arhitekture na naših tleh. Hiše so bile zidane iz kamenja, krasili pa so jih značilni leseni ganki, stopnišča, balkoni na lesenih ali kamnitih stebrih. Veliko hiš je imelo značilne kmečke freske na pročeljih. Po potresu leta 1976 je bil Breginj skoraj v celoti zgrajen na novo. Ohranili pa so edini ohranjeni stavbni niz, kjer je danes urejen Breginjski muzej.

Od Soče do Tera se skoraj 30 km razteza dolg greben kobariškega Stola, ki je s svojimi 1673 m nad morjem najvišja gora na obronkih visokih Julijcev. Z vrha se nam odpira čudovit razgled. Privablja številne pohodnike, kolesarje in jadralne padalce. Na pobočju Stola boste lahko našli številne alpske cvetlice.

Zelo zanimiva za ogled je tudi Landarska jama, ki se nahaja nad vasjo Landar na italijanski strani. Jama je stara 500 milijonov let, v njej pa so našli sledi človeka iz bronaste dobe. Še posebej pa je zanimiva zaradi tega, ker je v njej cerkev, ki je postavljena kar v oboke jame, kar je seveda nekaj izjemnega, saj se združujeta lepota kraškega podzemlja in duhovne mističnosti. Jamsko kapelico je leta 1477 obnovil mojster Andrej iz Škofje Loke skupaj s pomočnikom Jakobom. V jamskem delu cerkvice pa stoji oltar iz delavnice kobariškega mojstra Jerneja, ki je deloval na koncu 17. in v začetku 18. stoletja.

Čedad (italijansko Cividale del Friuli, furlansko Cividat), je mesto v severni Italiji ob reki Nadiži. S cesto je preko mejnega prehoda Robič povezan s Kobaridom. Čedad je mesto, ki je središče Beneških Slovencev. Njegova zgodovina je zelo zanimiva, saj segajo začetki v leto 56 pr.n.št. Skriva številne arhitekturne bisere, med katere poleg katerdrale in številnih lepih hiš, sodi tudi Hudičev most.

Za izdelavo dobrega sira ni recepta, čeprav so surovine preproste. Ne zadostuje obrtniška spretnost, potreben je občutek, ki meji na umetnost. Izdelava sira je čudovit primer, kako pomembne so lahko malenkosti. 
Sir z geografskim poreklom je tesno povezan z območjem, katerega ime nosi. Geografsko okolje vključuje prirojene naravne in človeške dejavnike, kot so podnebje, kakovost tal, lokalno znanje in izkušnje.
  
Ovčje mleko je nežnega, rahlo sladkega okusa in izredno hranljivo. Izplen pri izdelavi sira je 18 do 25 odstoten, kar pomeni, da za en kilogram ovčjega sira potrebujemo manj mleka kot pri izdelavi sira iz kravjega mleka. 
V ovčjem mleku so vsi pomembni vitamini B skupine ter primerjalno z drugimi vrstami mleka največ D vitamina in kalcija. Kar izredno koristi pri težavah z osteoporozo in hitri rasti v najstniških letih. Maščobne kroglice v ovčjem mleku so manjše kot v kravjem, zato je lažje prebavljivo. 
Najbolj slavni svetovni siri so izdelani iz ovčjega mleka: roquefort, pesorino romano, slana feta in drugi. 

Kaj pomeni ekološki pridelek? Na kratko. To so naravni izdelki, proizvedeni pod posebnim nadzorom državnih inštitucij. Sir je izdelan iz mleka od živali, ki se pasejo od maja do novembra na pašnikih, ki niso gnojeni z umetnimi gnojili. Prehrana in dodatki živalim so prav tako nadzorovani.

Pri izdelavi sira nastane iz nepasteriziranega mleka  primarna sirotka,  iz katere izdelujemo albuminsko skuto. 

Ta skuta je zelo drugačna od tiste, ki jo lahko kupimo v trgovinah. Po beljakovinski sestavi je enaka siru. Namesto kazeina jo sestavljajo albumini in globulini, kar so veliko laže prebavljive beljakovine in imajo tudi zdravilne lastnosti. 

Slana albuminska skuta je trajnejša in ima zrelo, ter pikantno aromo. Sladka skuta je namenjena takojšnji uporabi in jo uporabljamo za razne skutine zavitke, namaze...

V Mezopotamiji so gojili ovce in koze že pred 10000 leti. Mogoče so že takrat uživali sir iz mleka, ki se je naključno sesiril. Menihi so v srednjem veku izpopolnili izdelavo sirov. Nekoč so skoraj v vsaki družini izdelovali sire, načini pa so se prenašali iz roda v rod. Danes večinoma sire izdelujejo iz kravjega, ovčjega in kozjega mleka. Siri imajo ponavadi skorjo, ki varuje notranjost in omogoča zorenje. Lahko imajo umetno voščeno oblogo, suho naravno skorjo, ali obarvano naravno skorjo. Sir vsebuje veliko beljakovin, kalcija, vitamina B. Preprečuje zobno gnilobo, zmanjša možnost za nastanek osteoporoze. Ovčji sir, skuto ali jogurt pa boste lahko kupili tudi za domov.