Družinska psihoterapija omogoča, da tisto, kar ti je pomembno, poveš tistemu, ki ti je pomemben, ki so zate pomembni, da to poveš v krogu, v katerem živiš svoje življenje. Zato na terapijo povabimo vse družinske člane in vsak lahko vstopi v ta varen prostor. Nato skupaj poslušamo, slišimo, opazujemo doživljanja, razumevanja, slišanja vsakega posameznika. Na ta način prepoznavamo in odkrivamo raznolikosti, ki nam dajejo nove možnosti, kako postaviti korake na poti k drugačnemu delovanju. Iz zamolčanega, potlačenega pridejo besede, ki razjasnijo, so slišane in pomagajo. Če pride samo eden družinski član, poskušamo opredeliti njemu pomembne osebe in jih povabiti na srečanje, če posamezniku to ustreza in če je potrebno. Čeprav se velikokrat zdi, da ima težavo samo eden v družini in da je vse od njega odvisno, jo imajo vsi, saj družinski člani skozi skupno življenje vplivajo drug na drugega in soustvarjajo dogajanje v družini. Družina je lahko največji vir ljubezni in podpore, hkrati pa največji vir bolečine in žalosti.

Partnerska psihoterapija je namenjena partnerjema v stiski in se ukvarja z odnosom med njima. Morda mislita, da ima težavo samo eden od partnerjev, a jo imata oba, saj sta v odnosu in vplivata drug na drugega. V terapevtskem procesu iščemo načine prepoznavanja in spreminjanja njunega odnosa, da bosta zadovoljna in se čutila med seboj dovolj povezana, hkrati pa kot posameznika samostojna.

V skupini člani odpirajo svoje lastne dileme, izmenjujejo izkušnje, prihajajo do novih spoznanj, medsebojno se podpirajo, ustvarjajo zaupen odnos, krepijo občutek povezanosti  in spoznavajo, da niso sami in edini s težavami in stiskami. Člani skupine se srečujejo enkrat tedensko po 90 minut. Skupina je zaprtega tipa.