Dimniki Trgoinox, Novo mesto Stores and distribution

• Montažni (troslojni) inox dimniki

Lahko jih uporabimo za novogradnjo, kot za sanacijo starih, namenjeni so tudi za montažo izven stavb, na steno hiše. Primerni so za nizkotemperaturne peči, kot tudi za odprte kamine. Montažni trislojni inox dimniki so sestavljeni iz; primarne notranje inox cevi, tervol termo izolacije najmanj 30 mm debeline ter zunanjega inox plašča. Inox dimniki so odporni proti koroziji, imajo dobro toplotno izolacijo, majhno maso, neprepustno površino in ustrezen presek. Inox dimnike med drugim odlikujejo dolga življenjska doba, fleksibilnost in hitra montaža.

• Šamotni - keramični dimniki

Šamotni - keramični dimniki so namenjeni novogradnjam, ki se ogrevajo bodisi na trda goriva (drva, palete ...) ali na ekstra lahko kurilno olje in plin. Prednost šamotnih dimnikov je preprosta in hitra montaža. Imajo izvrstne izolacijske in toplotne lastnosti, odporni so na vlago, visoke temperature in kisline, dimniški plašči so izredno trdni, odvajajo utekočinjene agresivne kisle ostanke izgorevanja, njihova cena pa je sprejemljiva.

• Sanacijski inox dimniki

Za sanacijo dimnika se ponavadi odločimo, kadar menjamo staro kurilno napravo za sodobnejšo, saj za nizkotemperaturne in kondenzacijake kotle zidani dimniki niso primerni. Sanacija je potrebna tudi, če je dimnik dotrajan - uničen. V dimnik vstavimo inox tuljave in priklop na kurišče, vmes montiramo čistilna vratca ter izpustno cevko za kondenz, na vrh pa pritrdimo inox kapo.

Najprimernejša rešitev pri sanaciji so inox dimniki, saj se montirajo z minimalnim posegom v obstoječ dimnik, so odporni proti koroziji, če je možno se vstavi tudi toplotno izolacijo, imajo majhno maso, neprepustno površino in ustrezen presek. Slovijo tudi po izredno visoki kakovosti in ob rednem in primernem vzdrževanju, imajo dolgo življenjsko dobo.

• Povrtavanje (vrtanje) dimnikov

Pri sanaciji dimnikov, ko vstavljamo nove tuljave, je treba, če ima obstoječa tuljava premajhen svetli premer glede na zunanji premer sanacijske tuljave, to razširiti. To naredimo s povrtavanjem (vrtanjem). Povrtavanje po celotni višini lahko izvedemo, če obstoječa tuljava ni preveč zamaknjena, če so stene primerno debele in če je nosilni del v dobrem stanju. V nasprotnem primeru uporabimo ali ustrezna kolena, ki jih vstavimo na zamaknjeno mesto, ali pa upogljive cevi. Pri povrtavanju (vrtanju) uporabljamo za to ustrezne specialne stroje in vrtalne krone, da izničimo vibracije, ki so posledica vrtanja.

Pred začetkom sanacije oziroma montaže dimnikov opravimo ogled objekta, stranki svetujemo, izdelamo in predstavimo projekt. Dogovorimo se o datumu izvedbe del in približno ocenimo, koliko časa bodo dela trajala. Določimo tudi okvirno ceno in se pri tem trudimo, da je ta za naročnika sprejemljiva.

Dimni plini, ki prihajajo iz kurilne naprave v dimniški priključek ali neposredno v dimnik, imajo visoko temperaturo in posledično se stene dimnika močno segrejejo. Zaradi tega morajo biti stene dimnika iz materialov, ki so odporni na visoko temperaturo in ogenj. Na stenah dimnika se nalagajo trdi delci iz dimnih plinov, kot na primer katran in saje, kar lahko privede do samovžiga. Temperatura se lahko v tem primeru dvigne celo do 1000° Celzija. 

S primerno izbiro toplotne izolacije in materiala dimniške tuljave ter izvedbo dimnika lahko zagotovimo požarno varnost. Ob tem moramo upoštevati, da je dimnik dovolj odmaknjen od vseh gorljivih materialov. V dimnih plinih so snovi, ki so škodljive za zdravje (SO2, CO, NOx ipd.), lahko celo ogrozijo življenje. Zato moramo pri montaži dimnika zagotoviti, da plini ne bodo uhajali v prostore zgradbe, plinotesnost. 

Še posebej moramo biti pozorni pri priključitvi plinskih naprav z atmosferskim gorilnikom, ki imajo vgrajeno varovalo vleka. Če zaradi napak na gorilniku ali pomanjkanja zraka (kisika) pride do nepopolnega zgorevanja, nastaja ogljikov monoksid (CO), ki ob nezadostnem vleku dimnika uhaja v prostor in lahko povzroči celo zastrupitev. 

Posebno pozornost ob priključitvi na dimnik je treba nameniti tudi sodobnim kurilnim napravam, ki izkoriščajo kondenzacijsko toploto dimnih plinov. V kondenzacijskih kotlih se dimni plini ohladijo do te mere, da je treba poskrbeti za prisilni odvod dimnih plinov, sicer lahko plini skozi netesne dimniške spoje in razpoke uhajajo v prostor. V tem primeru dimne pline skozi dimnik potiska ventilator.

Vsak dimnik je zaradi svoje funkcije izpostavljen neprijetnim obratovalnim pogojem, kot so visoke temperature, vlaga, agresivne snovi in neugodnim klimatski razmeram (nizke temperature, veter, padavine ipd.). Dimnik mora biti grajen tako, da se kljub vsemu ne poškoduje in ne postane žarišče požara ali pa se zaradi nastalih poškodb ne začne podirati.