Vinoteka se nahaja v najstarejšem delu gostilne, v kleti stari približno 200 let.
Vinoteka zastopa izključno slovenske vinarje, saj s tem pokrivamo skoraj vse vrste vin od suhih pa vse do sladkih. Naj omenimo nekaj vinarjev, ki jih lahko najdete na policah naše vinoteke: Santomas, Kogl, Graben, Čotar, Istenič, Erzetič,… Vsa vina iz vinoteke se strežejo tudi ob hrani v gostilni.

Za organizirane večere degustacije, pokličite za več informacij oziroma sledite našim dogodkom preko naše spletne strani.

Pri nas razpolagamo v skupnem z destimi sobami, vsaka odeta v barve. Sedem sob je opremljenih z zakonsko posteljo, tri z enojno posteljo. Nekatere sobe nudijo tudi možnost postavitve dodatnega ležišča. Sobe so opremljene s kopalnico (tuš/WC), televizijo, telefonom ter brezžičnim internetom. S prenočiščem je nuden tudi zajtrk v gostilni. Po dogovoru je možen tudi polpenzion.

Mežiška dolina je umeščena med gore, danes povezuje s svojimi nižinami Avstrijo in Slovenijo, že v rimskih časih so jo uporabljali kot povezavo za trgovske poti med regijami Rimskega imperija. Verjetno se je o dobri legi slišalo tudi v kraje današnje Avstrije – v začetku 17. stoletja so se v današnje Prevalje, včasih pa Aichdorf iz Avstrije preselili predniki današnjega gospodarja gostilne. Leta 1640 se jim je rodil prvi sin, nekaj let kasneje so izsledljivi prvi podatki o gostilni. Skozi leta je služila kot postajališče za furmane, ki so opravljali težko delo in večkrat bili na poti kar nekaj dni. Ker so večkrat poiskali tudi zatočišče čez noč, je gostilna kmalu nudila tudi tujske sobe in dodatne hlevske prostore za konje furmanov. Včasih so se proti današnjim Ravnam na Koroškem razprostirala velik sadovnjak in polja. Kasneje, ko je bilo furmanov na cesti vedno manj, so del sadovnjaka ogradili in uredili kegljišče. Skozi leta so kegljišče popolnoma zagradili, kasneje pa ga preuredili v manjšo dvorano, kjer so se odvijala krstitja, poroke in sedmine.

V sosednjih krajih ter tudi po vsej Jugoslaviji je bila gostilna znana po dolgobradatih lastnikih. Vse od 17. stoletja ni prešla iz družinske lasti, do danes sta izsledljiva le dva najemnika lokala. V letu 1999 je zadnji moški dedič vzel gostilno in njeno usodo zopet v svoje roke, saj je bila potrebna podrobne prenove. Z velikim vložkom, predvsem ljubezni do gostoljubja, gostilna še danes stoji tik ob cesti med Prevaljami in Ravnami. Še vedno je znana po domačem, hišnem imenu, katerega nosi že vse od začetka – Brančurnik. Prenovljena vabi s svojo očarljivostjo stoletij v objem debelih zidov, ki potrjujejo njeno starost. Razpolaga z veliko in manjšo dvorano, ki sta gostili že veliko praznovanj ali pogostitve udeležencem seminarjev in predavanj. Izvedenih je bilo tudi že nekaj krajših predavanj ali občnih zborovanj. Mize ob točilnem pultu, ter visoki stoli, nudijo prostor vsem, ki se ne svoji poti le na kratko ustavijo, da se odpočijejo in odžejajo. V prvem nadstropju se nahajajo tri posebne sobe, vsaka opremljena v svojem stilu, sprejmejo pa od šest do dvanajst ljudi. Zaradi odmaknjenosti od ostalih gostinskih prostorov, omogočajo zasebnost manjšim zaključenim družbam, ki si želijo miren pogovor ob dobri hrani in vinu. Več skrivnosti o dobrih vinih pa vam razkriva vinska klet gostilne, kjer med letom potekajo degustacije slovenskih vinogradnikov (v letu 2007 je na podlagi povabila lastnik pristopil tudi k Evropskemu redu vinskih vitezov Avstrije, konzulata za Koroško).

Kot so že skozi stoletja pozdravljali goste dolgobradati lastniki, vas bo to tudi danes – zadnji izmed bradatih virtov, Brančurnikov Simon.

http://brancurnik.si/wp-content/uploads/2014/02/Menu-SI.pdf