Na kratko se postopka polaganja novega parketa ne da podrobno opisati. Vsak objekt je poseben, vsak prostor je poseben, zato se je potrebno pri delu prilagajati posamični situaciji.

Vseeno lahko postopek polaganja parketa strnemo v nekaj splošnih točk. Delo se vedno začne z izbiro parketa ali druge ustrezne talne obloge. Na podlagi izbora je potrebno pripraviti podlago, ki mora biti v vsakem primeru suha, trdna, čista in ravna. Včasih je dovolj zgolj obrus podlage, v drugih primerih je potrebna utrditev podlage z ustreznim primerjem, v primeru hujših neravnin, vdrtin, predvsem pa v primeru oblaganja tal s PVC oblogami (vinil, topli pod) je večinoma potrebno nanesti tudi sloj ali dva ustrezne izravnalne mase.

Priprava podlage je pravzaprav najpomembnejši del celotnega dela, saj se neustrezna podlaga prej ali slej pokaže z zelo neprijetnimi posledicami!

Po pripravi podlage sledi polaganje parketa, ki se ga največkrat lepi. Izjema sta lahko le troslojni parket in kmečki pod, ki se ju lahko lepi, lahko pa se troslojni parket ali kmečki pod polagata tudi plavajoče.

Zadnja leta se večinoma polaga tovarniško izgotovljene dvoslojne ali troslojne parkete. Surovih parketov (klasični parket, lamelni parket, lam parket, kant parket ali industrijski parket) se polaga bistveno manj, saj je sam postopek bistveno daljši, poleg tega je tovarniško lakiran ali tovarniško oljen parket bolj obstojen.

Tovarniško izgotovljen parket je potrebno zaključiti še s kotnimi letvicami, počakati en dan, nato se lahko začne prostor povsem normalno uporabljati.

Polaganje parketa je v osnovi enako, ne glede na odločitev za surov parket ali za izgotovljen parket, razlika nastane pri kasnejši obdelavi. Izgotovljen parket dodatne obdelave ne potrebuje, surov parket pa je potrebno pustiti nekaj dni, saj se mora pred nadaljno obdelavo lepilo povsem posušiti ter doseči končno trdnost.

Po nekaj dneh se lahko prične z brušenjem položenega parketa, sledi zapiranje rež, montaža kotnih letvic ter lakiranje ali oljenje. Po dnevu ali dveh lahko pričnete prostor normalno uporabljati.

V večini primerov se da star in poškodovan parket zelo kvalitetno obnoviti. V kolikor parket ni pretirano dotrajan, je parket po obnovi videti praktično kot nov. Popravi se posamezne odstopljene deščice, obrusi se ga do zdravega lesa, zapre se reže med deščicami ter polakira ali naolji. Pri obnovi parketa se največkrat zamenja tudi kotne letvice.

V praksi se zgodi zelo redko, da se parketa ne da ali da ga ni smiselno obnoviti. Na tak primer naletimo le nekajkrat letno, največkrat v primeru starejšega lamelnega parketa, ki je bil poplavljen.

Našteti vse vrste parketa je skoraj nemogoče, saj jih je enostavno preveč. V osnovi se delijo na klasičen parket, lamelni parket (mozaični parket), dvoslojni parket, troslojni parket, lam parket (kant parket), industrijski parket (tehno parket), poznamo pa še kmečki pod, ladijski pod, pa še kaj bi se našlo.

Nadalje se parketi delijo glede na vrsto lesa. Najpogostejši je še vedno hrastov parket, sledita mu bukov parket in jesen, popularne so tudi eksotične vrste lesa (dossie, venge, teak, bambus,…)

Parketi se delijo tudi glede obdelave. Mazanje s parketnimi pastami je zelo redko, najpogostejša sta lakiran parket in oljen parket, ki počasi, a zanesljivo prevzema primat.

O klasičnem parketu je težko povedati kaj novega, saj poznamo klasičen parket že stoletja. Nekoč se je klasični parket polagalo tudi zaradi toplotne izolacije, danes pa se klasičen parket polaga predvsem zaradi videza in tradicije.

Skozi zgodovino se klasični parketi niso kaj dosti spreminjali; nekoč se jih je polagalo na žeblje, danes se parket lepi. Spremenila se je tudi dimenzija deščic ter način polaganja (ribja kost, polaganje naravnost, polaganje po diagonali), poleg tega imamo danes na voljo bistveno več vrst lesa.

Klasičen parket je potrebno po polaganju brusiti in finalno obdelati z lakom ali oljem.

Lamelni parket ali mozaični parket je cenovno med najugodnejšimi parketi. Največkrat je izdelan iz hrastovega lesa. Nekoč so bile kocke lamelnega parketa dimenzije 12x12 cm, danes je pogostejši v dimenziji 16x16 cm.

Najpogostejši predsodek o lamelnem parketu je, da se ga kasneje ne da več  brusiti, ali da ga je mogoče obnoviti kvečjemu enkrat. To seveda ne drži, v kolikor je lamelni oziroma mozaični parket kvalitetno položen, ga je mogoče obnoviti vsaj trikrat ali štirikrat.

Lamelni parket je potrebno po polaganju brusiti ter finalno obdelati z lakiranjem ali oljenjem.

Gotovi parketi se delijo na dvoslojni parket, troslojni parket in masivni parket.

Masivni parket je narejen podobno kot so narejeni klasični parketi, zato je masivni parket tudi po videzu podoben klasičnemu parketu. Bistvena pri masivnem parketu je tovarniška obdelava z lakom ali oljem, zato ga po polaganju ni potrebno dodatno obdelati.

Dvoslojni parket je odlična nadomestitev klasičnega parketa. Po videzu je dvoslojni parket zelo podoben, celo enak klasičnemu, bistvena razlika je v načinu izdelave.

Dvoslojni parket ima za osnovo HDF ploščo, kvalitetnejši dvoslojni parket ima kot osnovo največkrat vezano ploščo. Na osnovo dvoslojnega parketa je nalepljen furnir izbrane vrste lesa, ki je v debelini tri do štiri milimetre. Tanjši in debelejši furnirji so redki.

Dvoslojni parket je možno kasneje tudi obnoviti, se pravi brusiti ter lakirati ali oljiti. Ob pravočasni odločitvi za prenovo in če je primerno kvalitetno položen, je dvoslojni parket mogoče obnoviti dvakrat.

Dvoslojni parket je tovarniško lakiran ali oljen, zato naknadna obdelava ni potrebna.

Troslojni parket (panelni parket)in kmečki pod sta narejena po enakem postopku. Od dvoslojnega parketa se razlikujeta po večjih dimenzijah ter po številu plasti, ki sestavljajo troslojni parket. Osnova troslojnega oziroma panelnega parketa in osnova kmečkega poda je največkrat iz dveh prečno lepljenih plasti lesa hitrorastočih drevesnih vrst, redkejša je MDF osnova. Gornja plast je podobno kot pri dvoslojnem parketu narejena iz furnirja, ki je največkrat debeline tri do štiri milimetre. Tanjši in debelejši furnirji so redki.

Troslojni parket in kmečki pod se razlikujeta po izgledu. Troslojni parket ima videz kot klasičen parket; znotraj posameznega panela so manjše deščice parketa. Kmečki pod ima za razliko od troslojnega parketa furnir v velikosti osnovnega panela, zato daje kmečki pod videz sestavljenih desk večjih dimenzij.

Troslojni parket in kmečki pod je mogoče po potrebi tudi obnoviti. Odvisno od debeline furnirja in izrabljenosti se ga da brusiti najmanj enkrat, načeloma pa ga je možno brusiti dvakrat, celo trikrat.

Troslojni parket in kmečki parket se lahko polagata plavajoče, zato sta primerna tudi za prostore, v katerih nekvalitetna podlaga ne omogoča lepljenja drugih vrst parketov. Kljub vsemu je tudi za troslojni parket in kmečki pod priporočljivo lepljenje.

Troslojni parket (panelni parket) in kmečki pod sta največkrat tovarniško lakirana ali oljena, zato običajno naknadna obdelava ni potrebna.

Med tovarniško izgotovljene parkete spada tudi furnet. V osnovi je lahko sestavljen enako kot dvoslojni parket, lahko je tudi večjih dimenzij kot denimo panelni parket. Furnet ima HDF osnovo, preko katere je manj kot en milimeter dodatno utrjenega furnirja, zato je zelo odporen na obrabo in poškodbe. Na žalost se ga zaradi tankega furnirja naknadno ne da obnoviti.

Lam parket, imenovan tudi kant parket spada med surove parkete, ki jih je potrebno brusiti ter lakrati ali oljiti. Največkrat je narejen iz eksotičnih vrst lesov, je manjših dimenzij, lepi se na ga dobro pripravljeno podlago. Pred leti je bil zaradi ugodne cene lam parket zelo popularen, danes pa je lam parket skoraj povsem izrinil dvoslojni parket.

Tudi pri tej vrsti je potrebno brušenje in lakiranje ali oljenje parketa.

Tehno parket, imenovan tudi industrijski parket se je nekoč, kot že samo ime pove, uporabljal predvsem v industrijskih obratih. Danes se tehno parket zaradi nekoliko nenavadnega videza polaga predvsem v moderno opremljenih stanovanjih, manj pa v javnih prostorih (knjižnice, restavracije, lokali). Tehno parket ima kot svoji glavni prednosti veliko debelino (največkrat dva centimetra) ter zelo ugodno ceno, saj so deščice manjših dimenzij. Ker nima peresa in utora ga je načeloma možno obnoviti, se pravi brusiti in lakirati ali oljiti večkrat kot katero koli drugo vrsto parketa. Industrijski parket je lahko narejen iz domačih ali eksotičnih drevesnih vrst.

Tehno parket se lepi na kvalitetno pripravljeno podlago, nato pa je potrebno še brušenje in lakiranje ali oljenje parketa.

Lamelni parket velja za najbolj razširjeno vrsto parketa v Evropi, kljub temu, da ima močno konkurenco v dvoslojnem parketu in laminatu. Gre za neobdelan mozaični parket v obliki plošč, ki so sestavljene iz manjših enakih deščic oziroma lamel. Lamele so po večini dolge od 120 do 160 milimetrov in široke od 24 do 23 milimetrov, v debelino pa merijo 8 milimetrov. Plošče sestavlja 5 ali 7 lamel, ne glede na njihovo število pa ima kvadratna plošča vedno enake dimenzije:  12 x 12 centimetrov ali 16 x 16 centimetrov. Med vzorci je najbolj priljubljen mozaik, na voljo pa so tudi vzorci ribja kost, angleški vez (ladijski vzorec), staronemški vez, paralela (vrstični vzorec) in Toscana. Lamelni parket je primeren za spalnice, dnevne in otroške sobe, redkokdaj pa tudi za kuhinje.

Ker lamelni parket na spodnji strani povezuje mrežica, je polaganje parketa hitro in enostavno. Parket lepimo na tla, nato ga zbrusimo in zaščitimo z lakom. Poleg enostavne vgradnje pa lamelni parket odlikuje tudi nižja cena, kar pa ne pomeni, da je zaradi tega manj kakovosten.

Polaganje parketa – hitro in enostavno

Polaganje parketa je naporno opravilo, ki zahteva določene predpriprave. Podlaga, na katero bomo polagali parket, mora biti ustrezno suha, ravna, trdna in očiščena. Kot podlaga za polaganje lamelnega parketa služi armirana plastična mrežica, ki je v prvi vrsti namenjena povezavi lamel med seboj. Plošče parketa nato z disperzijskimi lepili prilepimo na podlago. Polaganju sledi še brušenje in lakiranje. Lamelni parket mora po lepljenju mirovati od 3 do 14 dni – odvisno do lepila in pogojev v prostoru. Prav tako se prostora vsaj 24 ur ne sme obremeniti.

Vzdrževanje in obnova lamelnega parketa

Vzdrževanje je zelo preprosto, obnova parketa pa je tudi možna s ponovnim brušenjem in lakiranjem. Zaradi majhne debeline parketa je veliko ljudi prepričanih, da njegova obnova ni možna, kar pa ne drži. Lamelni parket lahko obnovimo tudi večkrat, če se za obnovo odločimo pravočasno. Poleg pravega časa pa je pomembna tudi kakovostna vgradnja. Močno poškodovani parket lahko začne odstopati, s čimer postane obnova zahtevnejša, to pa s seboj prinese tudi višje stroške. Zato z obnovo nikar ne odlašajte predolgo – naj vam lamelni parket služi še desetletja.

Parketi Godnjavec – polaganje parketa vključuje tudi lamelni parket. Cena je resnično ugodna. Obiščite nas.